Curieuse: vodnik po otoku

Curieuse leži slab kilometer severno od Praslina in je del morskega narodnega parka. Obisk je plačljiv in poteka z licenciranim prevoznikom.

Na otoku živi kolonija orjaških želv Aldabra, ki se prosto gibljejo. Ohranjena je tudi stavba nekdanje bolnišnice za gobavce iz 19. stoletja.

Otok nima nastanitev in prenočitev ni mogoča. Vsak obisk je dnevni.

Curieuse je bila od leta 1833 kolonija za bolnike z gobavostjo. Doctor's House iz leta 1873, hiša zdravnika kolonije, je ohranjena in je danes del urejene poti po otoku ter majhen muzej.

Leta 1979 je otok postal del morskega narodnega parka. Program ponovne naselitve orjaških želv poteka od sedemdesetih let; želve na otoku živijo prosto in niso v ogradi, kar je za obiskovalca pomembna razlika.

Z licenciranim prevoznikom s Praslina; vstopnina v morski park.

Dostopnost

Naravni rezervat

Površina

2.9 km²

Skupina

Granitni

Obisk je urejen in plačljiv, z licenciranim prevoznikom.

Odprite zemljevid in načrtujte pot

Na Curieuse raste coco de mer. Poleg Praslina je to edino naravno nahajališče te palme na svetu, čeprav je populacija tu bistveno manjša.

Otok ima obsežen mangrovni gozd na južni strani, po katerem vodi lesena pot. Mangrove so vrtec za ribe in razlog, da je voda okoli otoka tako bogata.

Granit je tu izrazito rdeč, od koder izvira ime zaliva Anse Rouge. Barva je ista kot na Praslinu in drugačna kot na Mahéju.

Po otoku vodi označena pot od Baie Laraie do Anse Jose, dolga približno dva kilometra in v veliki meri brez sence. Obhod z ogledom traja dve do tri ure.

Valuta je sejšelski rupij (SCR). Na manjših otokih so bankomati redki ali jih ni; gotovino je smiselno urediti na Mahéju ali Praslinu.

Kjer otok upravlja ena sama nastanitev, se poraba običajno beleži na sobo in poravna ob odhodu.

Podcenjena vročina na poti

Pot čez otok je večinoma odprta in brez sence. Voda in pokrivalo nista priporočilo, ampak pogoj.

Dotikanje želv

Želve so proste in navajene ljudi, kar ne pomeni, da je stik dovoljen. Pravila parka veljajo tudi takrat, ko v bližini ni nikogar.

Do Curieuse pripeljejo izletniški čolni s Praslina; vožnja je kratka in postanek je pogosto združen s St Pierrom ali z Anse Lafarine.

Otok je del narodnega parka in za obisk se plača pristojbina, ki jo določa upravljavec in se plača na kraju. Znesek se spreminja, zato ga tu ne objavljamo.

Po otoku se hodi po urejeni poti med dvema zalivoma, deloma po lesenem mostu čez mangrove. Pot je lahka, a senca je redka in voda je nujna.

Prenočitev ni mogoča. Otok je dnevni cilj in tak je tudi njegov režim.

Baza je Praslin, od koder je Curieuse pol dneva ali cel dan, odvisno od tega, ali je postanek združen z drugimi otočki.

Curieuse se pogosto predstavlja kot otok želv, kot bi šlo za ogrado. Želve so proste in se gibljejo; koliko jih boste videli, ni zagotovljeno.

Druga napaka je podcenjevanje sonca. Pot med zalivoma je deloma odprta, in prav ta odsek je razlog za največ neprijetnih obiskov.

Otok je del narodnega parka in ima rdečkasto zemljo, ki ga na daleč loči od Praslina. Zaradi požarov v preteklosti je gozd tu drugačen kot na sosednjem otoku, čeprav ju loči le nekaj kilometrov.

Coco de mer raste tudi tukaj, ne le v Vallée de Mai. Za obiskovalca, ki je rezervat na Praslinu že videl, je to priložnost za isto vrsto v povsem drugem okolju.

Vse leto. Zaliva na nasprotnih straneh otoka omogočata, da je eden zavetren tudi takrat, ko drugi ni.

Curieuse je pol dneva do celega dneva s Praslina, praviloma združen s St Pierrom. V načrt sodi na prost dan, ne na dan premika.

Za obiskovalca, ki je Vallée de Mai že videl, je to najboljši drugi dan na Praslinu.

7 dni · 10 dni · 14 dni

Obisk je dopoldanski ali celodneven in je skoraj vedno del izleta, ki vključuje tudi plavanje z masko in kosilo na plaži.

Pot od Baie Laraie do Anse Jose vzame z ogledi dve do tri ure. Vmes je mangrovni gozd po leseni poti in kolonija prostoživečih želv.

Ustreza

• Kdor hoče videti orjaške želve v naravi in ne v ogradi.
• Kombinacija narave in plaže v enem dnevu.

Ne ustreza

• Kdor slabo prenaša sonce: pot je večinoma brez sence.
• Kdor išče prenočitev: te na otoku ni.

Sejšeli se skoraj nikoli ne obiščejo kot en sam otok. Običajen razpored je nekaj noči na Mahéju, nekaj na Praslinu in nekaj na La Digue, pri čemer vsak premik pojé pol dneva. Ta otok ni baza, zato se vanj vstopi iz ene od treh naseljenih baz.

Pri načrtovanju velja pravilo, ki ga večina ponudb ne pove: najprej termin, nato obala, šele nato nastanitev. Ista nastanitev na napačni obali v napačnem mesecu je drugo potovanje.

Kdaj je najboljši čas za obisk otoka Curieuse?

Izleti vozijo vse leto, a so v vetrovnih mesecih pogosteje odpovedani.

Koliko dni je smiselno nameniti otoku Curieuse?

Obisk je dnevni; prenočitve ni.

Ali je na otoku Curieuse mogoče najeti avtomobil?

Ne. Najema avtomobilov v obliki, kot jo poznate z Mahéja, tu ni.

Ali je mogoče na otoku Curieuse prenočiti?

Ne. Prenočitev na tem otoku ni mogoča.

Kako se pride na Curieuse?

Z licenciranim prevoznikom s Praslina; vstopnina v morski park.

Ali potrebujem za obisk otoka Curieuse dovoljenje ali vstopnino?

Da. Obisk je urejen, plačljiv in poteka z licenciranim prevoznikom.

Kdaj je morje tu najbolj mirno?

Od decembra do marca so zavetne južne in vzhodne obale, od maja do septembra severne in zahodne. April in oktober sta najbolj mirna skoraj povsod.

Ali Curieuse sodi v sedemdnevni načrt?

Da, kot dnevni obisk iz bližnje baze, na dan brez premika.

Koliko meri Curieuse?

Približno 2.9 km². Otok spada med granitni otoke otočja.

Kaj je pri otoku Curieuse najpogostejši nesporazum?

Curieuse se pogosto predstavlja kot otok želv, kot bi šlo za ogrado. Želve so proste in se gibljejo; koliko jih boste videli, ni zagotovljeno.

Česar nismo mogli preveriti pri viru, na tej strani ni zapisano kot dejstvo. Napako sporočite na kontaktu in jo popravimo, ko je vir preverjen.